Kekec in Pehta
V ponedeljek sva z atijem sla v knjiznico (kot vedno) in tokrat izbrala Kekca in Pehto. Ker smo bili pred dvema tednoma tudi v Kekcevi dezeli in ker se v mojem Gulagu, ki se tudi imenuje po Kekcu, zadnje case veckrat pogovarjamo o tem fanticu, ga sedaj ze kar dobro poznam.
Zgodba je zanimiva, polna pozrtvovalnosti, skrbi za druge, pomoci nemocnim (Kekec in Mojca). Je pa to tudi zgodba o osamljenosti in iz nje porojene sebicnosti (Pehta).
Rada jo berem in se o njej pogovarjam. Tako kot tudi o simboliki in sporocilih, pa tudi povsem navadni akciji in zabavi, ki jo najdem v drugih knjigah, ki jih rada berem.
V cetrtek je sel ati v Solo za starse v Gulag. Rad hodi na te zadeve. Tokrat je bila tema: Domaca pravljica in otroski svet. (Domaca, kot domaca slovenska). Predavala je prof. Dusica Kunaver. Gospa je profesorca anglescine in ruscine ter je ucila vse svoje zivljenje. Ocitno ima tudi zelo mocan domovinski cut, zategadelj jo morebiti kdaj tudi malo predalec odnese. Z atijem se povsem strinjava, da so Slovenske pravljice lepe. In jih tiste, ki so dobre, tudi zelo rada bereva. Vendar to ne pomeni, da nebi mogla brati tudi lepe mongolske, nemske ali ameriske pravljice. Posebej, ce imajo dobre in zanimive zgodbe ali, po moznosti celo, mocna moralna sporocila.
V sedanjem, posebej pa v svetu, ki nastaja, bo vse bolj pomembna vsebina. Prepoznava vsebine, nacel in smisla stvari in dejanj in ne to kdo jih je naredil, ustvaril, sporocil ali prenesel. Ezopove basni imajo vsekakor se dandanes mocno sporocilno vrednost, ceprav so stare, vendar pa nas tudi Shrek zna nauciti kako dobro (ali dve) o tem, da je potrebno znati gledati pod zunanjost.
Tezko naju bo prepricati, da je slovenski toplar (tole je moj ati na enem takem) res najbolj dovrsena arhitekturna oblika v galaksiji, se pa zelo rada skrijeva pod njega in ga obcudujeva v njegovi eleganci in preprosti funkcionalnosti. Vztrajati da je nekaj izjemnega le zato ker je staro in Slovensko, je pa malo huda.
No kakorkoli, profesorica ni dala ravno veliko (ali sploh karkoli) na atijevo mnenje (pravzaprav na mnenje kogarkoli od prisotnih, saj je predavala dobro uro in pol brez, da bi dala komurkoli priliko kaj reci - so pa lahko peli ;)), kar ji je ati malo zameril. Ampak verjame pa, da je teta imela dober namen. To je pa vseeno kar pomembno... :)
Midva bova se vedno izbirala tiste knjige, ki naju bodo zabavale, ucile in informirale (zato jih vsakic vzameva vsaj ducat ;)) pa naj bodo slovenske ali ne. Se naprej se bova zavedala tudi svojih korenin a hkrati vedela, da obstaja tudi svet tam zunaj. Ali kot mi vcasih pravi ati: Skusam ti osvoboditi duha Mina. Ampak jaz ti lahko le pokazem vrata. Ti si tista, ki moras iti skozi...
(se mi zdi, da to ni cisto na njegovem zelniku zraslo, ce veste kaj mislim... ;))






.jpg)



