Se pa vsega lotim

Jep, taka sem ze od nekdaj. Taka, da se lotim vsega. Kaj pa otrok ve... :)

Tokrat imam v mislih sestavljanke, ki jih imam rada ze leta.
- Sestavljanke (1. 10.2007)
- Takle mamo (27. 10. 2007)
- Prvi sneg (17. 11. 2007)
- Tezje sestavljanke (16. 8. 2008)

Sedaj ko znam steti ze do sto in cez (saj potem je isto kot do sto, samo sto reces prej) se zazenem v se vecje sestavljanke. Tokrat eno tako z 204 kosi (ati pravi, da 12x17, karkoli ze to pomeni). Sem mami nahecala zanjo. Na njej so take lepe vile in lepe prelivajoce barve. Kicasto. Ampak nic kaj kicasto za sestavljat. Cela slika v nekih pastelnih odtenkih, da je moja strategija sestavljanja bila prav zares omajana.

Ampak je slo s pomocjo mami in atija. Sem bila pa kar utrujena :)

Otroska igrisca v Izoli

Mja, v Izoli so se lotili obnove pri Svetilniku. Nova trava je zelo kul, ampak na zalost za enkrat povsem neuporabna. En stric jo pazi, da niti golobi ne smejo pristajati po njej :)

Nerodna zadeva pri tem je to, da so prejsnji peskovnik zradirali in posadili eno samo leseno gajbico z mivko v katero gredo komaj kaki 4 plenicarji. Bah.

Obnoviti pa bodo morali tudi Birbo 1. Zgleda da so po njej divjali sloni, ker je tako zmahana, da sem kar gledala. Deset centimetrov debele lesene palice so bile polomljene, tobogan (pa ne tisti tadolgi s hribcki, ampak tisti tastrm) tudi polomljen. Sloni, ki so to naredili, so morali biti precej pod gasom, in fajn poskakovati, ker so igrisca tudi sicer precej na udaru mladoletnih cepcev, ki ne vedo kako je treba ravnati s stvarmi, pa se se niso tako polomila.


Jaz sem pa le vesela, da so moje pikice ze skoraj povsem izginile, ker imam res ze dosti tega, da se moram izogibati otrokom in se igrati doma in po zapuscenih kotih :)

Norice

Ne wem ce sem vam ze povedala, ampak sem malo nora (ce se niste pogruntali). No ne cist nora, imam pa norice.

Saj sedaj se ze susijo, je bilo pa kar zoprno. Ampak sem bila pridna in se nisem nic praskala. Res.

Upam, da se bo ta zadeva na morju cez praznike kaj porihtala.

Magdalenska gora

Danes sva sla na Magdalensko goro. Peljala sva se do Hrastja potem pa v hud breg v gozd. Ze po nekaj sto metrih mi je bilo dovolj >:|

No, potem mi je ati dovolil da uporabljam njegov GPS z Google maps in sem lahko gledala kako se najina modra pika premika po hribu. Ampak je sla takooooo pocasi... :/

No ze ob poti sva naletela na nekaj tabel, ki razlagajo kaj je bila v starejsi zelezni dobi (to ni takrat ko so se ziveli dinozavri, ampak malo po tem) Magladenska gora. Videla sem tudi sledove obzidja okoli naselja in gomilo, kjer so pokopavali mrtve. Tam je bilo menda precej veliko naselje. Nekaj podobnega kot pri Babi Sonji v Pristavlji vasi in okolici.

Na vrhu, pri cerkvi, mi je pocasi postajalo bolj vsec, ampak mi je bilo se vedno zal, da sem se pustila zvleci tja :/

Nazaj grede sva sledila markacijam, ki sem jih jaz spremljala. Ampak se nisva izgubila kot smo se izgubili, ko smo s prijatelji iz Gulaga sli na orientacijski pohod po Koscakovem hribu. Takrat smo res zatavali, midva z atijem, pa sva iz gozda prisla tocno na istem mestu kjer sva sla noter.

Jep, to je pa tako, ce se znas orientirati po markacijah zraven pa se malo opazujes naravo, ji prisluhnes in malo uporabljas tudi glavo :)

Eko bralna znacka in risanje

Danes sem v Gulagu dobila pohvalo za opravljeno Eko bralno znacko. He :)

Ker atija ni bilo doma od nedelje, sem imela dovolj casa narisati eno tako fino sliko, ki sem mu jo dala, ko je prisel nazaj iz mesta medvedov.